Entuziastka. upornica. jogi. blogerka.

 

Rada pišem. Ker se tako dotaknem. Sebe. In drugih. In rada imam jogo, ki se mi je dolgo, predolgo zdela nedosegljiva.

Bila je nekaj, kar sem opazovala od daleč. Bila je rezervirana za drugačne ljudi. Mogoče tiste razsvetljene in poduhovljene. Za gibčne bivše plesalce, ki so bolj elegantni od peresa v rahlem poletnem vetriču. Ne zame, ne za nešportno, nerodno in zmedeno bitje. Pa se je življenje obrnilo in me postavilo na dno.

Moja izkušnja z jogo se je začela na poti okrevanja zlomljene psihe. Tam spodaj sem zares spoznala dih in gibanje, most med umom in telesom. Joga mi je pomagala. In, ko sem spoznala kaj vse lahko stori, kaj vse sem postala in premagala z njo, takrat sem se odločila, da grem med ljudi. Da grem med ljudi in storim, kar lahko storim. In kar želim. Z znanjem in prakso. S pisanjem in energijo. Z izkušnjami in preverjenimi tehnikami. In sem šla.

In oh, kako prav sem storila!