Kumbhaka pranajama – zadrževanje diha

18. januarja 2019

Medeja

Ko govorim o pranajami, imam še vedno kdaj občutek, kot da govorim o nečem abstraktnem, saj je zadevo opisat in podat “pravilno”, izziv, ker gre pri dihu (ali pri jogi nasploh), v veliki meri na zanašanje na lastne občutke. Da človek sliši svoje občutke in jim zna sledit, jim zaupat, je potrebna določena mera stika s seboj. Določeno mero stika s seboj dobimo pa le tako, da trenutek vzamemo v svoje roke.

Kot pri vsaki dihalni tehniki, tudi Kumbhaka pranajama pride prav vsak dan. Ne samo na blazini, ampak povsod in kadarkoli. Pa ne samo, ko nas grabi panika, ne samo, ko vsaka naša misel kriči po naši pozornosti in nas vleče narazen. Ne samo v stresu in tesnobi, ampak tudi takrat, ko je luštno. Seize the moment, bi lahko rekla. Je že res, dihalne tehnike v telesu delajo svašta dobrega, sproščajo tiste kemikalije, ki so za naše telo dobre, blagodejne. Potrjeno v praksi, z globokim dihom v prepono sem pregnala že precej paničnih napadov. Ampak, ko je lepo? Daj, vdihni zares, vzemi trenutek. Sprosti obraz, odmakni spodnjo čeljust od zgornje pa se malo sprosti. Ko zjutraj vstaneš, slišiš ptičje petje, zadihaj. Ko končaš delovni dan, stopiš ven po osmih urah, zadihaj. Zadihaj, čisto zares, zadihaj.

Torej tudi Kumbhako pranajamo, ko jo enkrat osvojimo, dajmo aplicirat na vsak dan. V dobrem in slabem. Kumbhaka pranajama ni zapletena. Pri jogi (vodeni jogi in moji praksi doma) jo največkrat uporabljam med Ujjayi pranajamo. Tudi drugje, a pri Ujjayi, glede na svoje izkušnje in izkušnje jogijev, je najbolj prijetna in efektivna. Gre za precej preprosto zadrževanje diha. Za pavzo med vdihom in izdihom.

Obstajata dve vrsti zadrževanja diha:

  1. Po vdihu (sanskrt anhala)
  2. Po izdihu (sanskrt bahya)

Dolžina vdiha in dolžina izdiha sta enako dolgi. Tak tempo in ritem spoznamo pri Ujjayi dihu. Enakosti dolžin vdiha in izdiha v sanskrtu in pri jogi pravimo Samavritti. Če nismo prepričani, ali je naš vdih enak izdihu, preprosto štejemo med enim in drugim. Ravno tako je pri Kumbhaki. Dolžina zadržanega diha lahko variira. Od par sekund pa vse tja do minute. Ampak minuto dolg zadržan dih lahko prepustimo res izkušenim in poduhovljenim. Za nas bo dovolj nekaj sekund med enim in drugim dihom.

KAKO

Najlažje v meditativnih asanah. Siddhasana, Sukhasana, Padmasana. Ali katerikoli koli sedeč položaj, kjer lahko čimbolj poravnamo hrbtenico vretence nad vretencem in jo zravnamo. Če nam katerakoli od sedečih asan povzroča težave in v njej ne moremo sedeti vzravnano (t.j. imeti lev bok v liniji z desnim ter tako postaviti temelj ravni hrbtenici), si lahko pod tazadnjo namestimo kocko ali odejo. Oči, če paše, so nežno zaprte.

Začnemo z vdihom. Z dolgim, neprekinjenim vdihom napolnimo najprej pljuča in pošljemo zrak še malenkost nižje, do prepone. Vdihujemo vse do občutka polnosti pljuč, dokler ne začutimo prijetnega raztezanja prsnega koša in zgornjega dela trebušne votline.

Zadržimo dih. Za nekaj sekund. Lahko dve, tri, deset. Po želji in po občutku. Med dihanjem trup miruje, ramena so sproščena, hrbtenica je ravna.

Izdihnemo. Spet enakomerno, počasi, z občutkom. Nič zaletavo, čimbolj mirno in s kontrolo.

Pavze vmes lahko podaljšujemo. Večkrat kot treniramo pranajamo, daljše pavze med dihi bomo lahko delali. In sčasoma prenehamo s štetjem, ampak dih nadzorujemo s pomočjo občutka, ki mu sledimo in zaupamo.

KORISTI

  1. Zbistri um, pomirja, izboljšuje koncentracijo.
  2. Iz telesa odpravlja toksine.
  3. Čisti, revitalizira dihalne poti.
  4. Povečuje pretok krvi v možgane in srce

S pranajamo učimo in treniramo mišice, ki nam pomagajo pri dihu. Kontroliran dih pomeni kontroliranje naših reakcij ali, bolj na široko, našega vsakdana. Sčasoma in s treningom preidemo iz plitvega dihanja (kot dihamo pod stresom in napeti), na bolj globoko in umirjeno dihanje, ki vpliva na raven ogljikovega dioksida v naši krvi. Ta pa ima, za razliko od splošnega prepričanja, na naše telo (in psihično stanje) blagodejen učinek. Pomirja in umirja. Torej iz hiperventiliranega diha (kot dihamo v paniki) preidemo na kontrolirano hipoventilacijo.

Pranajami se je pametno izogniti v primeru, da imamo težave z hipertenzijo (visokim krvnim tlakom).

Umetnost kontrole diha ima vpliv na kvaliteto naših življenj. Cilj pranajame (ali joge), ni obvladovanje pranajame (ali joge). Ne gre za to, da smo v eni ali drugi, dobri. Gre za to, da z eno in drugo obvladujemo življenje in, da zato naše življenje postane za nas dobro.

Dihajte. Dihajte zares. Vzemite trenutke v svoje roke. In bodite dobro.

Medeja

Share This