Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.

Medeja logotip

Koristi gibanja za mentalno zdravje

Deli to vsebino

Da je gibanje krasna zadeva pravim jaz, v mladosti pretežno statično dekle, ki se ji v času študija niti za avtobusi ni dalo tekat. Sem pač počakala naslednjega.

Ne vem kako je bilo v otroštvu pred šolo, ampak v otroštvu v osnovni šoli sem bila precej bojazljivo punče, ki ni maralo telovadbe. Z izjemo odbojke. Ker bolj statičnega športa takrat ni bilo. Ko pomislim za nazaj, zdi se mi, da sem se skozi celo osnovno šolo bala dne, ko se bomo postavljali na roke. V stojo ob steni. Ne spomnim pa se, kako se je ta strah končal … V srednji je bila podobna scena, le več izgovorov na račun menstruacije je prišlo prav. Na faksu nisem prišla blizu telovadbi. Če odštejemo KMŠ-jeve torke in dance like nobody is watching maratone.

To je pa to.

Zdaj sem starejša in modrejša in vem, da je gibanje krasna stvar. Naša telesa so bila ustvarjena za premikanje. In kakšne koristi ima gibanje za naše mentalno zdravje? Poglejmo.

Zmanjšuje stres

V angleškem jeziku je pogosta ena taka fina fraza – walk it off. Telo pod stresom je napeto telo. Z gibanjem sproščamo v telesu uskladiščeno energijo. Že desetminutni sprehod poskrbi za bistrejše misli in lahkotnejše telo.

Sprošča kemikalije sreče

Vadba sprošča endorfine, ki poskrbijo za občutke sreče. Študije pravijo, da je pri zdravljenju depresije in aksioznosti gibanje ključnega pomena in po učinku se približa antidepresivom. Ne pri vseh stanjih, pri nekaterih pa. Antidepresivi uravnavajo kemijo v možganih, skrbijo za uravnovešen serotonin. In raziskave pravijo, da to zna tudi gibanje.

Izboljšuje samozavest

Zaradi kemikalij sreče in naše orientiranosti k pozitivnemu pa tudi sicer. Tek, joga, fitnes, zumba, boks in ostale aktivnosti dvigujejo našo samozavest, izboljšujejo našo samopodobo. Vlagamo vase, počnemo nekaj zase, skrbimo zase in vse to vpliva na odnos, ki ga imamo do sebe. Začnemo se bolj ceniti in imeti radi.

Izboljšuje delovanje možganov

Kardiovaskularna vadba vpliva na nastanek novih možganskih celic in izboljšuje funkcije možganov. Gibanje pomaga pri tvorbi beljakovine, ki skrbi za sprejemanje odločitev in učenje. Prav tako pomaga pri treningu spomina.

Poglablja sproščanje

Pri težavah z nespečnostjo ima gibanje podoben učinek kot uspavalna tableta. Ne vedno in ne pri vsaki obliki nespečnosti, ampak škodi definitivno ne. Gibanje telesu poviša temperaturo jedra, kar pomeni, da je naše telo pripravljeno na aktivnost. Ko aktivnost končamo, telesu sporočimo, da je čas za počitek. Ta uravnovesi temperaturo in telo je pripravljeno za spanec. In bistra glava je bolj osredotočena glava. Krasno izhodišče meditaciji.

Povečuje produktivnost

Ste kdaj opazili, da v dneh, ko nimate toliko obveznosti, naredite zelo malo? In še to s težavo? V dneh, ko pa se ne vidite ven iz dela, naredite še ekstra delo? Telo je narejeno za premikanje. Telo v gibanju je aktivno in produktivno. Telo pri miru? Je leno in nenehno v fazi pripravljanja na počitek.

Spodbuja kreativnost

Podobno kot pri delovanju možganov – fizična aktivnost spodbuja kreativnost. Zbistri misli in nas oskrbi s svežimi, kreativnimi idejami in rešitvami. Zato je gibanje krasna stvar.

Verjemite mi, hendlam tesnobo in panične napade. Brez joge, hoje, teka bi bilo moje stanje zelo, zelo slabše. Vem, ker ko izpuščam zadeve, postanem nejevoljna, apatična in tesnobna. Splača se gibat in investirat vase.

Ni časa, razumem. Pustite kdaj avto doma in pojdite peš. Dvignite se stran od pisalne mize pa malo skačite. Dvignite roke v zrak, pretegnite se. Pa dihajte. Mali koraki, ki se morda ne zdijo pomembni. Pa so.

Gibanje ne reši vsega, sigurno ne. Tudi v mojem najtežjem obdobju sem kemikalije sreče uravnavala z antidepresivi. Vendar pa sem pa prepričana, da mi gibanje ne škodi. Vem, da mi gibanje, premikanje telesa koristi.

Gibaj. In bodi dobro,

Deli to vsebino