Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.

Medeja logotip

Masiranje vagusnega živca z dihanjem

Deli to vsebino

Stres. Služba, denar, klimatske spremembe. Stres, stres, stres. A rečemo, da so časi taki? Da so časi krivi za enormne količine stresa? Lahko. Sicer nisem popolnoma prepričana, da je stres vseprisoten samo v teh časih. Takšne vrste stres sigurno. Vendar se človek, človeštvo s stresom srečuje od nekdaj. Verjetno od samega začetka. Drži, več kot vemo bolj napeti smo. Ampak tudi človek v jami je moral nekaj vedeti, da je preživel. Ne vem, sklepam, da je bilo napeto, če nisi vedel kdaj in kaj te bo pojedlo.

In že človek v jami je verjetno vedel za par trikov, kako stres ublažiti. Ne na zavestni ravni, na refleksni pa. Po obroku, ko je bil želodec poln mamuta in jagodičevja (sladica, seveda), je pasal počitek. To ni pogruntavščina modernega človeka in sieste (v vseh možnih oblikah) so, na grobo, refleks. Če ti zaniha bioritem po kosilu, hold your horses, nisi len, telo prebavlja in želi malo počitka. In, še pomembneje, nisi len, če si ga privoščiš.

Stresna vrzel

Loop. Ko naši možgani dobijo sporočilo o nevarnosti, aktivirajo simpatično živčevje. Pa ne nujno o fizični nevarnosti, telo na vsak ogrožajoč dražljaj iz okolja reagira na isti način – adrenalin in ostale stresne hormone izloči v telo. Pa če moramo teči, ker nas preganja tiger ali pa ker nas je šef grdo pogledal. Isti hormoni, ista reakcija. Kri zapusti vitalne organe in gre v mišice, dihanje postane hitrejše. Srce bije hitreje. Pripravljeni smo. Na beg ali boj. Če telesa in uma ne postavimo v stanje počitka, naši možgani sklepajo, da smo nenehno pod stresom oziroma v nevarnosti. Kar tudi smo. Dnevno pod stresom. Napeti in zategnjeni. In, napetim in zategnjenim, se v telo sprošča še več stresnih hormonov, ker nas ti ohranjajo pri življenju, saj možgani (spet) sklepajo, da smo v nevarnosti. Stresna vrzel, iz katere lahko izstopimo, če se za trenutek ustavimo pa zadihamo. Spustimo ramena stran od ušes, zmehčamo pogled in sprostimo čeljust.

Dih v prepono in masiranje vagusnega živca

Zakaj telo želi počitek po obroku je jasno, kajne? Da prebavimo v miru, ker je to zdravo. Kri se preseli v prebavila in požene mašinerijo. Počitek in prebava. In kako telo do stanja počivanja pripravimo sami? Z globokim dihanjem tja v prepono, kjer se nahaja vagusni živec.

Sigurno današnji čas ni najbolj prizanesljiv. Ljudje se ženemo. Do meje pa še čez. Pa še čez, ko smo že čez. In potem, ker nismo pozorni in ne pilotiramo svojega telesa in uma, ampak to delo prepustimo raje avtomatiki, potem začne telo s fintami. Zbolimo, obležimo. Prisilen počitek, ker se ob pravem času ne slišimo. Kaj ima vagusni živec pri vsem tem?

Kaj je vagusni živec in kako deluje

Vagusni živec (ki mu ljudje stroke pravijo tudi klatež) je deseti možganski živec, glavni živec parasimpatičnega živčevja (parasimpatično živčevje je dobro živčevje, joga in možgani, se spomnite?). Klatež je pa zato, ker je razvejan po telesu in povezan z delovanjem večine notranjih organov.

Ko se najemo količina zaužite hrane razširi želodec. Ta se s svojim povečanim volumnom dotakne vagusnega živca, ki možganom sporoči, da je siesta time – čas za počitek. Telo se umiri, dihanje postane globlje, mišice se sprostijo, obraz se zmehča. Srčni utrip se umiri. Telo prebavlja in počiva. Kaj ima pri vsej tej stvari joga? Veste (če hodite k meni na jogo, potem dobro veste) kako nadležna sem z govorjenjem, da peljite dih nižje, v prepono? Da dihajte globoko? Kot poln želodec vpliva na vagusni živec, tako tudi poglobljen dih masira, stimulira klateža, da se aktivira in sporoči možganom, da je čas za malo miru in umirjanja. Čas za počitek. In pri jogi, če se le da, celotno sekvenco asan odpeljemo zavestno in z globokim dihom v prepono.

Kako z dihanjem vplivamo na delovanje vagusnega živca

Globok dih zmanjšuje tesnobo, ker z aktivacijo parasimpatičnega živčevja pomirja telo in glavo. Večina ljudi vdihne od 12x do 18x na minuto. Poskusi z, recimo, 6-10 vdihi na minuto. Globoki dihi v prepono. Če se ob vdihu trebuh dvigne, potem nekaj delaš prav. Lahko si pomagaš z roko. Roko položiš na trebuh, med rebra in z dihom skušaš roko premakniti. Na ta način stimuliramo živec in se umirjamo. Siesta party. Pa, če je party prehud in se pojavi vrtoglavica, zmanjšaj intenziteto in povečaj frekvenco.

Sposobnost preklapljanja iz stanja “beg ali boj” v stanje “počivaj in prebavi” ima precejšen vpliv na delovanje našega telesa. Raziskave pravijo, da imajo ljudje, ki se znajo sprostiti in preklopiti iz stresa v siesto, manjše možnosti za diabetes in za kardiovaskularne bolezni. Imunski sistem je močnejši, lažje premagujemo vnetja.

Ampak pod črto? Ljudje, ki znajo iz stresa preklopiti v siesto so mirnejši, zadovoljnejši in prijaznejši. Pa, ko rečem prijaznejši, mislim prijaznejši tudi do sebe. Veš, ko po dolgem dnevu prideš domov in je vse … brezveze? V glavi ob rob lobanje trka in trka misel, da ni bilo narejeno dovolj, da si nesposoben in len? No, to. Tega ne rabiš. Zato preklapljaj. Kadarkoli se zdi, da je preveč, da so ramena preveč zategnjena, da zobe tiščiš skupaj. Sprosti, zadihaj, zmasiraj klateža.

Bodi kot jamski človek. Počivaj in prebavljaj v miru. Dihaj.

In bodi dobro,

Deli to vsebino