Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.

Medeja logotip

Dovolj

Deli to vsebino

Ko pride do točke, kjer ne moreš več, ne bit heroj pa gurat dalje samo zato, ker imaš v glavi misel, da nekdo drugi zmore več. Ker se ti zdi, da nekdo drug bi pa še malo stisnil. Prav. Tvoj dovolj je drugje, kot je dovolj nekoga drugega.

Ker potem se mimogrede znajdeš v življenju, ki ga je zastavil nekdo drug zase. Ne zate. In potem seveda ne veš, kaj želiš, kako naprej, kako se pomirit sam s seboj. Ker za to pa ne veš, kako zgleda pri drugih. Ne moreš vedeti. Ker nisi tisti drugi.

Si se kdaj vprašal zakaj počneš stvari, ki jih počneš? In, kako jih počneš? Jih počneš zato, ker slediš sebi, ali jih morda počneš zato, ker slediš … mogoče niti veš ne, zakaj jih počneš. Mogoče se je vzgib tako udomačil, da ga imenuješ refleks, kot nekaj, kar te definira. Nekaj, kar je pač tvojega. Nekaj, kar je postalo obrambni mehanizem. Varovalo. Safety net. Nekaj, zaradi česar rad rečeš “tak pač sem”. Tisto nekaj, kar te lahko opiše kot človeka. Pa si res tak? Je res to tvoj naraven vzgib, vzgib, ki vzklije v srži karakterja, ali gre morda za priučeno, privzgojeno in prilagojeno lastnost? Za adaptacijo?

Za kamuflažo, mimikrijo, s katero se zliješ. Postaneš del celote. Nerazločljiv člen. Precej podoben posameznemu členu, če ne celo enak. 

Gre morda za to, da si se tekom let naučil slediti vzgibom, za katere misliš, da so družbeno bolje sprejeti? Bolj spodobni, bolj primerni. Bolj … normalni?

Koliko tega počneš samo zato, da to počneš, kot to počnejo drugi in se vmes pozabiš ustaviti, pomisliti in redefinirati želje in hotenja. Žaluješ, toliko časa in tako kot bi žalovali drugi. Praznuješ, toliko časa in kot bi praznovali drugi. In koliko časa gre mimo, ker počneš nekaj, kar počnejo vsi ostali. In kako se potem čudiš, da je vse brezveze. Ne pomisliš, da so smernice pri živeti življenje dobrodošle, ko iščemo smer, pozabljaš pa, da niso nuja ali pogoj.

Živimo v svetu kjer se hote ali nehote primerjamo z drugimi. Vse je lahko tekma, vse je lahko primerjava. Če ne počnemo tega s seboj, lahko to počnemo s svojimi otroci. Ali živalmi. Ali z novim boljšim in večjim avtom. Električnim, seveda. Komu je težje, kdo je večja žrtev. Kdo ima najnovejši ajfoun in kdo pajkice po zadnji modi. Koga dlje časa boli glava in komu lasje rastejo hitreje. Kdo stiska zobe skupaj dlje časa in gura in goni dalje in kdo se prej umakne. Kdo lahko in dlje časa tudi trpi ter kdo se ustavi.

Tekme, ki jih mimogrede začnemo, ko sledimo vzgibom, ki jih narekuje in potrjuje trenuten duh časa. In potem se ženemo. In potem sklepamo po drugih. In potem delamo, kot delajo drugi. Žalujemo, praznujemo. Se spopadamo s tesnobami in gledamo k drugim, koliko časa in s koliko tabletami jim je uspelo. In se primerjamo. Če smo pred njimi, smo dobri. Boljši. Če smo za njimi, smo zgube.

Pri vsem tem šprintu po stezi iskanja potrditev gledamo samo tisto, kar potrjuje našo zmago ali poraz. Spregledamo naravo človeka. Spregledamo njegovo srce. Spregledamo izkušnje, temperament. Voljo, entuziazem. Pogum. Spregledamo, ker nas tekmovalnost zaslepi. Pa, ko govorim o tekmovalnosti, ne govorim toliko o tisti zaresni tekmovalnosti. Govorim o tem, da se raje kot nase, zanesemo na druge. Raje, kot bi sledili svojemu srcu, gledamo tja k drugim, kako to počnejo oni. Kar z nami nima čisto nobene veze. Ker srce? To ima vsak svoje, kajne?

Zato, ko prideš do točke, kjer rečeš dovolj, ko rečeš ne morem? Ne glej takoj k nekomu drugemu, kdaj, na kateri točki je to on rekel in ali si ti že tam, ali se lahko že ustaviš. Ali si že zaslužiš. Ne. Ustavi se. Ni vse tekmovanje in predvsem vse ne bi smelo biti tekmovanje. Ravnaj po sebi. Po svoji vesti. Po svojih močeh. In se tega ne sramuj. Človek, ki ravna po svoji vesti je človek, ki lahko hodi vzravnano. Je človek, ki je iskren in ima posluh. Smernice pri živeti življenje so super, ko po smeri povprašaš ali si je želiš, niso pa pogoj ali nuja. Niso tisto, kar tvojemu ravnanju, početju, življenju ali tebi da predznak – dober ali slab.

Ravnaj po sebi. Dovolj je.

You got this.

Deli to vsebino