Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.
Bolečina v zapestjih je pri jogi lahko pogosta. Ko govorimo o pravilni postavitvi, tega ne govorimo zato, ker želimo, da je naše telo picture perfect. To govorimo zato, ker nočemo poškodb ali bolečin.
Bolečina v zapestjih je pri jogi lahko pogosta. Ko govorimo o pravilni postavitvi, tega ne govorimo zato, ker želimo, da je naše telo picture perfect. To govorimo zato, ker nočemo poškodb ali bolečin.
Zapestjem lahko pomagamo. S pravilno postavitvijo, s pravilno poravnavo v asani. S krepitvijo jedra, mišic na področju trebušne votline, z ogrevalnimi položaji in vajami. Sčasoma se zapestja ojačajo, postanejo bolj čvrsta. In bolečine ni več.
Napaka, ki nas jo večina večkrat naredi, je ta, da izpuščamo ogrevalne položaje in se tako v vadbo vržemo nepripravljeni in neogreti. Pomislite, da želite oblikovati steklo. Če samo pritiskate nanj, brez da bi ga prej segreli, poči. Se zlomi. Segreto steklo? Čisto druga zgodba. Razumete? Z zaletavostjo smo samo grobi in nič koristni.
Na začetku vedno ogrejemo telo. Tudi zapestja. Krožimo z zapestji, z levo roko nežno potisnemo prste desne roke nazaj, mogoče zmasiramo zapestja in dlani. Nekaj trenutkov se ukvarjamo z njimi. Mogoče gremo v Marjaryasano in naredimo nekaj dihov z zapestji naprej in nekaj z zapestji nazaj (prsti na rokah so usmerjeni najprej naprej, potem pa celotno dlan obrnemo in prste usmerimo nazaj, proti stegnom, recimo).
Toliko, da kri zaokroži po zapestjih, da se prekrvavijo in ogrejejo. Pa ne samo zapestja, pri ogrevalnih vajah profitirajo celotne roke. In naša glava, ker naše misli usmerimo na naše telo.
V vseh asanah je poravnava, postavitev telesa izrednega pomena. Stranska deska, Marjaryasana – zapestja pod rameni. Pri psu je recimo zelo pomembno, da so prsti na dlaneh široko razprti, narazen, saj tako razbremenimo zapestja in težo porazdelimo enakomerno.
Skušajmo čim več pozornosti vnesti v naše roke. V celotne roke. Naj bodo aktivne, polne zavedanja. Takšne nam bodo pomagale preseči morebitna nelagodja pri asanah. Pomembno je tudi, da ne “zaklepamo” sklepov. Da se, recimo v Marjaryasani (mizica), ne sesedamo v komolcih. Če komolca silita navzven, zravnajte roko in jo enakomerno obremenite. Zapestja, komolci, ramena. Enakomerno in odprto. Predstavljajte si, da ste v tem položaju in želite premakniti roko malo naprej. Zaklenjena roka bo trznila, gib bo sunkovit. Odprta roka, čvrsta in aktivna, se bo enotno in enakomerno premaknila. V rokah imejte občutek, da porivate tla stran od sebe. Kot bi želeli blazino, podlago potisniti proč.
Prsti so narazen. Pri asanah, v katerih uporabljamo dlani, so prsti narazen in teža enakomerno razporejena.
Ne obremenjujemo samo področja pri palcu, težo razporedimo po vseh prstih. Če vam zadeva dela težave, poskušajte s prsti, kot bi to počela mačka, zgrabiti blazino. Kot bi se je želeli oprijeti. To je kratkotrajni trik, dokler se zapestja ne utrdijo. Konice prstov, blazinice potisnite v podlago. Za občutek. Ko občutek postane domač, skušajte težo razporediti čez prste.
Kakšno blazino imate? Mehkejšo? Vam je bolj všeč mehka podlaga, ki lajša pritisk na kolenih? Ali mogoče bolj trda, ki deluje bolj naravno in pomaga pri lovljenju ravnotežja? Sama se nagibam k trdi podlagi. Zaradi bolj natančnih občutkov.
Mehkejše blazine so odlične, če imamo težave s koleni. Vendar pa pri mehkejši blazini naša zapestja bolj trpijo in težo težje enakomerno razporejamo. Na mehkejši podlagi se naša zapestja pogrezajo. Pri trdnejši podlagi pa so zapestja bolj pri miru in poravnana.
Ko rečem jedro mislim na trebušno votlino. Na Uddiyano Bandho. Na trebušne mišice. Na core. Na vse stabilizacijske mišice, ki nas držijo pokonci.
Bolj kot je aktivno, močno in čvrsto naše jedro, manj bodo trpela zapestja. Močno jedro pomeni stabilnost. In bolj kot aktiviramo jedro, manj teže prenašajo zapestja. Zato sem mogoče tečna, ko pri urah joge opozarjam na popek, na aktivno jedro. Uddiyana Bandha je pomembna ravno zato, ker nas učvrsti, stabilizira in aktivira.
Prilagoditve niso rezervirane za začetnike. Tudi naprednejši, ali tisti, ki se z jogo ukvarjajo že dlje časa, prilagajajo asane. Prilagoditev ne pomeni, da smo manj sposobni. Prilagoditev pomeni, da bomo od asane odnesli največ. Če gremo z glavo skozi zid in po vsej sili želimo narediti recimo špago … si predstavljate kaj to naredi iz stegenskih mišic, vezi?
Lahko uporabljamo pripomočke. Kvadre, trakove. Ali pa stol, blazine, odeje. Pri teh stvareh je najpomembneje, da ne kompliciramo. Ni nam potrebno zapraviti pol plače, če želimo našo jogo resno jemati. Imate telo in dihate, to je vse. Pri špagi lahko tako vzamemo blazino in jo namestimo med noge. Vzamemo dve blazini, tri. Kolikor želimo. Tako nežno odpiramo boke, raztegujemo vezi in se prepustimo položaju. Dihamo. V nasprotnem primeru, ko se v položaj vržemo in nič ne prilagodimo, ne moremo enakomerno dihati, ne moremo uloviti ravnotežja in predvsem nismo deležni koristi. Nasprotno, škodimo si.
Pri položajih na dlaneh se lahko tudi poigramo in morda poskusimo dlani postaviti v pest. In namesto široko razprtih prstov, prste sklenemo in jih s pestjo zasidramo. Čeprav nisem naklonjena obremenjevanju členkov, kdaj pa kdaj takšen položaj ne škodi. Lahko nam celo pomaga pri razbremenitvi, pri nabiranju moči v rokah.
Kadarkoli v položajih pri jogi čutimo ostro, močnejšo bolečino, se ustavimo. Prilagodimo si asano ali pa celo počakamo, da naše telo nabere zadostno moč za varno in prijetno sprehajanje čez položaje.
Joga ni tekmovanje, joga je potovanje. Cilj ni perfektna asana, cilj je dobro počutje.
Občutek pred obliko, ljudje. Občutek pred obliko.
Pazite nase,
