Novoletni 30% popust za vse e-vadbe! Velja samo do 10.1.2024.

Medeja logotip

Joga, vino in ostale (ne)umnosti

Deli to vsebino

Učimo se celo življenje. Nekaj gradiva si izberemo sami, ker smo radovedni, željni znanja. Ker se želimo nečesa novega naučiti, seveda. Z nekaj gradiva pa, hočemo nočemo, nam postreže življenje samo, ker smo včasih neumni in trapasti in se nam kdaj kaj zalomi. Nenamerno, a kdaj tudi namerno. Vse pride prav, če nabrano znanje prav obrnemo. Kako je prav? Tako, da izpopolnjujemo sebe. Tako, da se nadgrajujemo. To ne pomeni, da napake ne bomo ponovili ali neuspeha poskusili obrniti v uspeh. Ravno nasprotno. Mogoče gre res samo osel dvakrat na led. Ampak največji osel? Ta se ledu samo boji in zmrzne in nikoli nanj niti stopi ne.

V procesu učenja, življenja, izkušanja in sobivanja se naše poti prepletajo. Prihajamo v stik z drugimi, z njihovimi znanji, življenji, izkušnjami. Z njihovimi in lastnimi dejanji, besedami in mislimi. In v tem srečevanju, dotikanju, sobivanju spoštujemo sebe in druge. Temelj, pa ne samo joga prakse, ampak kar življenja. Sočutno in nenasilno. Pustiti drugim, da so. Pustimo sebi, da smo. Ne obsojam dejanj, besed ali misli. Ne škodujem. Ne vrednotim. Joga na blazini je trening za tisto pravo stvar, za življenje. 

Zato joga pogovori ne bi smeli biti o tem, kako globoko v predklon gremo. Joga pogovori bi morali biti o tem, kaj se na poti od vdiha z rokami nad glavo, do izdiha na poti navzdol, naučimo. Joga in življenje. Pot, ne cilj. Joga pogovori ne bi smeli teči o tem kdo dlje časa zdrži v položaju. Lahko so, seveda, ampak dajmo raje govorit o tem, kaj z blazine neseš v vsakdan, kakšen človek postaneš, ko z dihom povežeš um s telesom, ko postaviš stabilen most med psiho in fizičnim. Govori o moči, stabilnosti, ravnotežju, premagovanju. Ne o prepovedih, pravilih in prestopnikih, ki stvari peljejo po svoje.

Najprej sem jaz. Najprej si ti. Ja, spij kozarec vina. Kdaj tudi dva. Preklinjaj, če je občutek pravi, preklinjaj, pogosto in grdo. Tudi na urah joge. Jej tisto, na kar tvoje brbončice plešejo, tudi nezdravo hrano, če ti paše. Ne bo konec sveta. Izpusti Savasano, jej pred jogo, jej med jogo. Jogiraj na glasbo, ki pogreje tvoje srce. Počni več tistega kar ti paše in manj tistega, s čimer zadovoljuješ le druge. Po petkovi jogi pojdi na pijačo. Čaj, pivo, vino. Meditacija in joga delata čudeže, ampak če potrebuješ tableto, jo vzemi. Sveča, Sarvangasana je krasna za omilitev glavobola, sam kdaj stvar preraste. Vse je v redu. Ker …

Ne obsojam dejanj, besed ali misli. Ne škodujem. Ne vrednotim.

Je res tako slabo dopuščati malo manevrskega prostora za odstopanja? Je res tako narobe, če se stvari prilagajajo času, svetu v katerem živimo? Je res tako narobe početi stvari tako, da je nam prav in fino in prijetno? Seveda do meje, kjer ne škodimo drugim ali sebi. Ampak, a je res tako narobe? Sem zmešana, ker rada uživam v dobrem? Ne. Ker to počnem v skladu s sabo. In, kljub vsem “pomanjkljivostim” časa v katerem živim, zeitgeist je ravno pravšnji. Spodbuja, kljubuje, ustvarja. Dopušča odstopanja od uveljavljenega in pričakovanega.

Ahimsa. Več sočutja, manj obsojanja.

Deli to vsebino